V Martjancih je od 6. do 24. marca 2017 potekal tretji sklop projekta Zvitorepec, v katerem so se udeleženci pod vodstvom izvajalcev pobliže spoznali z izraznimi možnosti predhodno ročno izdelanih lutk.

Praktično usposabljanje je zajemalo osnove gibanja lutke, pomen ter način usmerjanja pogleda lutke, uprizarjanje s scenskimi rekviziti, usklajevanje govora in glasu z vlogami lutk v predstavi, gibanje igralca in lutke ter lutkovne vaje.

Toda preden so udeleženci lahko pričeli z vajami za lutkovno predstavo, je bilo treba dokončati še nekaj lutk in izdelati/dodelati dodatne rekvizite, ki so se izkazali kot nujne zaradi samega poteka zgodbe (npr. kovček, voz, stranišče).

Slednjič smo se posvetili piljenju besedila lutkovne predstave. Ob tem so s pomočjo mentorjev udeleženci kar prekipevali od zanimivih idej ter šaljivih zamisli. Prav zaradi tega je bilo vzdušje toliko bolj privlačno in napeto, dialogi v predstavi pa so nastajali povsem sproščeno in spontano, za kar gre precejšnja zasluga tako izvajalcema kot udeležencem delavnic.

To je pomenilo, da je šlo učenje vlog toliko lažje od rok. Vstopili smo tako v brezmejnost kot v precejšnjo težavnost kraljestva improvizacije, pri čemer seveda ni šlo brez zaprek, saj smo vsi morali premagovati začetne težave z zadrego in tremo.

A ko smo kot udeleženci spoznali, da na odru nismo sami, temveč da si lahko tudi pomagamo, so zadeve stekle toliko lažje. Zgodba se je iz misli na papir pretakala tako rekoč sama od sebe, in naposled je nastala priljudna, zanimiva predstava o prekmurskem kmetovalcu Štefanu, ki se mora spopasti z zlobnimi silami globalne gensko spremenjene pridelave poljščin, poosebljene v liku žabona Jože Gulikože.

Kot se za dobro zgodbo spodobi, Štefanu pri tem seveda pomagajo naši trije junaki Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja, zato prekmurski srčnost in preprostost slavita zasluženo zmago. Zmago, ki jo lahko povzamemo tudi z zaključnima kiticama zmagovalne pesmi:
Jejmo zdravo hrano vedno vsi,
pa naši dnevi bodo brez skrbi!